Preberi besedilo, ki se nanaša na politične razmere v slovenskem prostoru leta 1874, in odgovori na kateri temeljni problem strankarskega življenja na Slovenskem opozarja besedilo iz leta 1874.

»/…/ Začnejo duhovniki v blagor naroda kaj delati, se svetovni čemerno proč obrnejo, rekoč: »Vi ste mračnjaki, z vami nočemo.« V laseh so si stari in mladi Slovenci – v laseh so si naši politikarji. »Na Dunaj pojdemo!« kličejo eni. »Doma ostanimo!« odvračajo drugi. In iz tacih plev naj bi zrasla Zedinjena Slovenija? /…/«

(Prirejeno po: J. Cvirn, E. Hriberšek, A. Studen, Novi vek, Učbenik za 8. razred devetletke, Državna založba Slovenije, Ljubljana 2000.)

Katera vera se je na Balkanskem polotoku začela širiti konec srednjega veka?

Dopolni besedilo o industrijski revoluciji z ustreznimi pojmi.

Preberi besedilo in povzemi, kaj je bil razlog za slabo zdravje nižjih slojev prebivalstva.

Poročilo zdravnika Karla Reclama o obisku pri bolniku iz nižjega socialnega sloja iz leta 1857: »Bila je majhna izbica, v ktero me je peljala žena, ktere bolan otrok je potreboval pomoči. Pri slabem brlenji lampice so se blisketale stene od sreža; na pol razbita peč se je bolj kadila kot grela. Sobica je imela le eno okno, in še to je imelo pol papirnatih šip, in je le malo branilo mrazu v sobo. Na eni strani pri steni je spal mož s trojimi otroci skrčen na slami, odet s posteljnimi kosci in cunjami starega plašča.«

(Vir: J. Cvirn in drugi, Koraki v času, Novi vek, DZS, Ljubljana 2004, str. 135.)

Izberi dobrino, ki je pred Kolumbovim odkritjem Amerike v Evropi ni bilo.

Na začetku novega veka so pri izmenjavi rastlin uporabljali le sadike, danes pa je mogoče sveže sadje in zelenjavo tudi uvoziti iz drugega dela sveta. Pojasni, kaj je omogočilo to spremembo.

Katero navado Cerkve je grajal avtor tez? Preberi besedilo in izberi pravilen odgovor.

»/…/ 36. teza Vsak kristjan, ki občuti resnično kesanje, prejme popolno odpuščanje od kazni in krivde tudi brez nakupa odpustkov. /…/«

(Vir: Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, str. 395.)

Kako so se imenovale velike vseslovenske ljudske prireditve, na katere vabi letak?

S pomočjo slike razloži, zakaj lahko trdimo, da je bila na območju Balkanskega polotoka več stoletij strpnost med veroizpovedmi.

Razloži, kaj lahko razberemo iz dejstva, da spomenika Ilirskim provincam niso postavili ob njihovi stoti obletnici v Avstro-Ogrski leta 1909, ampak šele v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929.

Preberi besedilo in izberi glavni razlog, zaradi katerega se je prebivalstvo Kranjske balo prihoda Turkov.

Odlomek iz pisma kranjskega deželnega glavarja Viljema Turjaškega, 1491: »Kar se ostalih Turkov tiče, taborijo z glavnim krdelom še pri Beli cerkvi; napravljajo z ropom in požigom tako škodo, da je žalostno pisati. Šentjernej v polju, /…/ vsi ti okoliši so požgani in opustošeni; /…/ Pojavi se toliko požigov, da ne morejo povedati števila, taka beda in pomanjkanje je vsepovsod.«

(Vir: A. Mirjanić in drugi, Raziskujem preteklost, Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole, Rokus Klett, Ljubljana 2010, str. 47.)

Pojasni, zakaj je bil spomenik Napoleonu in Ilirskim provincam postavljen ravno v Ljubljani.

Izberi politično stranko, ki je imela med navadnim ljudstvom na Slovenskem konec 19. stoletja največji vpliv.

S pomočjo preglednice politične ureditve habsburške monarhije v času Marije Terezije in Jožefa II. odgovori, katere vere so bile dovoljena v habsburški monarhiji.

Dopoli besedilo.

Poimenuj vladarico, ki je najbolj zaslužna za uvedbo obveznega osnovnošolskega izobraževanja na Slovenskem.

S pomočjo besedila in zemljevida utemelji, ali so se verniki držali navodil svojih verskih in političnih voditeljev.

Trubarjeva navodila: »/…/ tako silo in krivico so verni /…/ dolžni voljno trpeti, prav tako nujnost, bedo, silo in krivico trpeti in skupaj s svojo družino Bogu tožiti in se ne upirati ali neumnosti začeti ali se sami maščevati /…/«

(Prirejeno po: J. Cvirn in drugi, Koraki v času, Novi vek, Zgodovina za 7. razred osemletke, DZS, Ljubljana 2000, str. 36.)

Poimenuj način vladanja Marije Terezije in Jožefa II. v habsburški monarhiji.

S pomočjo zemljevida poimenuj ukrep, s katerim je v 16. stoletju habsburška monarhija zmanjšala ogroženost prebivalstva.

Preberi trditev in izberi pravilen odgovor.

Ludvik XIV. si je za vladarski simbol izbral Sonce. S tem je želel poudariti, da je v središču države, kakor je Sonce v središču vesolja.

Oglej si zemljevid in odgovori, katera država je bila ob koncu srednjega veka najbolj ogrožena s strani Osmanskega cesarstva.

Oglej si sliko, preberi izjavo in pojasni, zakaj je izjava Ludvika XIV. upravičena.

»Država, to sem jaz.« (Ludvik XIV.)

S pomočjo preglednice ugotovi, na kateri družbeni sloj sta se naslonila Marija Terezija in Jožef II. pri uvajanju gospodarskih reform.

Poimenuj državo, v kateri je vladal Ludvik XIV.

Pomagaj si s sliko in izberi eno negativno spremembo, ki jo je v življenje mest prinesla industrializacija.

Preberi besedilo in odgovori, katerega blaga, ki so ga prodajali na tržnicah Tenochtitlana, danes ne bi našli na evropskih mestnih tržnicah in sejmih.

»Mesto Tenochtitlan v Latinski Ameriki, 1519: Tu si dobil zlato, srebro, dragulje, perje, čokolado, kože, sandale in druge reči, kot so sužnji in sužnje.«

(Prirejeno po: S. Berzelak, Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana 1997.)

Poimenuj veroizpoved, ki je nastala po objavi 95 tez leta 1517.