Poimenuj današnjo državo, v kateri je bilo središče srednjeveške Karantanije.

Katero obdobje grške zgodovine se je začelo z vladanjem Aleksandra Makedonskega?

Z uporabo slike izberi značilnost upodabljanja ljudi v grški umetnosti klasičnega obdobja.

Zakaj lahko trdimo, da so tudi v kameni dobi ljudje tehnološko napredovali? Pomagaj si s slikama.

Napiši, kdo sta bila mitološka ustanovitelja mesta Rim leta 753 pr. n. št.

Preberi besedilo in odgovori, kako se v zapisu kaže, da Slovani v zvezi z Obri niso bili enakopravni.

»V obrskih spopadih so morali Slovani prvi iti nad sovražnike, Obri pa so ostali v svojih taborih. Če so zmagali Slovani, so se Obri polastili plena. Obri so prišli vsako zimo k Slovanom, jemali njihove žene in hčere, jim nalagali davščine in jih še drugače zatirali.«

(Vir: O. Janša Zorn, D. Mihelič, Koraki v času, Od prazgodovine skozi stari in srednji vek, DZS, Ljubljana 1995, str. 137.)

Iz besedila razberi, katero posledico je imela bavarska vojaška pomoč za samostojnost Karantanije.

»Ne dolgo zatem so začeli Obri ravno te Karantance nevarno ogrožati s sovražnimi napadi. Tedaj je bil karantanski knez Borut. Ta je Bavarcem sporočil, da prihaja nadenj obrska vojska, in jih prosil, naj mu priskočijo na pomoč. Bavarci so zares takoj prihiteli, premagali Obre in rešili Karantance ter jih podvrgli kraljevi podložnosti.«

(Vir: V. Brodnik, et al, Zgodovina 1, Učbenik za prvi letnik gimnazije, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1997.) 

Preberi besedilo o eni od znamenitih bitk, ki so jih v 5. stoletju pr. n. št. Grki bili s Perzijci. O kateri bitki govori besedilo?

»Ko se je zdanilo, so sklicali moštvo na zbor, Temistokles (glavni atenski strateg) je imel lep nagovor – lepši mimo vseh drugih – ki mu je bila vsebina v tem, da je boljše postavil nasproti slabšemu, hrabrost nasproti strahopetnosti, svobodo nasproti suženjstvu, slavo nasproti sramoti /…/ Zdaj so Heleni z vsemi ladjami odrinili na morje, tisti hip pa so tudi Barbari že pritisnili nanje.«

(Prirejeno po: M. Kos, F. Gestrin, V. Melik, Zgodovinska čitanka 6, DZS, Ljubljana 1974, str. 17.)

Razloži, kaj lahko zgodovinarjem pove zgodovinski vir, kakor ga prikazuje ta freska.

Oglej si preglednico in primerjaj podatke za obe prikazani obdobji. Razloži, katera dejstva kažejo na večjo uspešnost kmečke trgovine na prehodu v novi vek, kot je bila v prejšnjem obdobju.

Nekoč so bili gradovi namenjeni za bivanje, kako pa jih uporabljamo danes? Dopolni besedilo.

Grška zgodovina se je začela v drugem tisočletju pr. n. št. s prihodom prvih grških plemen v novo domovino – Grčijo. Kako imenujemo prvo grško zgodovinsko obdobje? 

Rimska država si je vojaško podredila Grčijo. Ali je bila ta podreditev popolna? S pomočjo slike izberi pravilno utemeljen odgovor.

Oglej si sliko, ki je nastala pred približno 20.000 leti, in odgovori na vprašanje.

Katero področje umetnosti je razvil sodobni misleči človek in ga predhodne človeške vrste niso poznale?

Preberi besedilo in odgovori. Pomagaj si z zemljevidom.

Državo Aleksandra Makedonskega imenujemo tudi imperij (svetovna država), saj je Aleksander nadzoroval veliko ozemlje od Sredozemskega morja do Indije. Raztezala se je na treh celinah, na katerih je s svojo vojsko osvojil številna ljudstva.

Kateri družbeni sloj je v srednjem veku bival izključno v gradovih?

Sklepaj, zakaj so v srednjem veku na cerkvenih stenah raje upodabljali slike (freske) kakor pisali besede.

Oglej si sliko in razloži, kako se je s prihodom Rimljanov na ozemlje današnje Slovenije spremenila naselbinska kultura.

S pomočjo slike pridelave kmetijskih pridelkov v srednjem veku primerjaj tisti čas in sedanjosti. Poišči  ustrezne pare.

Analiziraj preglednico in odgovori na vprašanje.

Ozemlji sodobne Italije in sodobne Slovenije sta bili dolga stoletja pod oblastjo rimske države. Pričakovali bi, da bo jezikovni vpliv latinščine v obeh jezikih sosednjih držav močan. Ali to pričakovanje drži?

Preberi besedilo, ki izvira iz časa starega Egipta, oglej si sliko in zapiši, o kateri človeški vrednoti nam govori besedilo iz starega Egipta.

»… Ne preprečuj nobenemu človeku, da pride čez reko, če imaš na brodu še prostor. Nikar ne opazi vdove, če jo zalotiš, da pobira klasje po tujih poljih … Nikar ne odrini tujca od svojega vrča …«

(Vir: M. Kos, F. Gestrin, V. Melik, Zgodovinska čitanka 6, Očetovski nauki iz starega Egipta, DZS, Ljubljana 1982, str. 6.)

Zakaj so bili samostani v srednjem veku pomembni za širjenje znanja? Oglej si sliko in dopolni besedilo.

S pomočjo slike razloži, zakaj je bil grad varno prebivališče za njegove stanovalce.